jesen je čas, ko nas narava bogato obdari. otroci to zelo dobro vedo in ni ga dneva, ko se moj sin ne bi vrnil s sprehoda s kakšnim čudovitim storžem, listom ali želodom. ker nisem vedela, kaj bi s vsemi zbranimi zakladi, sem se spontano odločila, da iz njih pripravimo majhne nagrobne aranžmane za nam ljube osebe. edini strošek, je predstavljal nakup gobe za aranžiranje cvetja.
uporabili smo:
- gobo za aranžiranje cvetja
- plastični lonček, ki ostane od nakupa sadik ali rožic
- par kamenčkov, da smo lonček otežili
- poljubne vejice smreke, bora in ciprese
- storže in že posušene jesenske liste
oblikovanje aranžmana je stvar osebnega okusa, lahko bi dodali tudi rezano cvetje, a mi smo želeli uporabiti le stvari, ki smo jih nabrali v naravi sami.
najpomembnejši del ustvarjanja, pa je zame predstavljal pogovor z otroci, o izgubljenih osebah, katerih grobove bomo obiskali, saj nekaterih nista nikoli spoznala. na koncu ustvarjanja me sin čisto nepričakovano povprašal o svoji pokojni vzgojiteljici. mama, ona je umrla? ja, mika. kje pa je pokopana? mu odgovorim in vprašam zakaj? in on, s toliko občutka in iskrenosti, kot ga lahko premore samo otrok pove, ker bi ji jaz tako rad šel prižgati svečko. bomo, mika, bomo.